Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE) v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani vabi na okroglo mizo o organizaciji raziskovanja in raziskovalnih dosežkih na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Pedagoška fakulteta UL že tradicionalno namenja veliko pozornost raziskovalnemu delu zaposlenih, pri čemer ima poleg namenskih fakultetnih sredstev ključno vlogo Raziskovalni inštitut PEF UL in več raziskovalnih centrov. Organizacijski okvir in spodbude za raziskovalke in raziskovalce na fakulteti bosta najprej na kratko predstavila dekan fakultete izr. prof. Janez Vogrinc in prof. dr. Mojca Čepič, predsednica komisije za znanstveno raziskovalno in umetniško dejavnost.

V vsebinskem delu okrogle mize bosta predstavljena dva novejša vidna raziskovalna dosežka in sicer:

doc. dr. Špela Razpotnik: Ranljive družine na prepihu obravnav ter akcijsko oblikovanje na družine osredinjenih pristopov;

red. prof. dr. Karmen Pižorn in doc. dr. Milena Košak Babuder: Učenci z disleksijo potrebujejo poleg oči tudi ušesa.

(Kratka povzetka obeh predstavitev najdete spodaj.)

Predstavitvam bo sledila odprta razprava, pri čemer vas vnaprej vabimo, da se vanjo s svojimi vprašanji, komentarji ali predlogi aktivno vključite v čim večjem številu.

Vljudno vas torej vabimo, da se nam v sredo, 20. oktobra 2021 ob 16.15 pridružite na spletni povezavi https://uni-lj-si.zoom.us/j/97303490982

Dogodek se bo predvidoma končal ob 18.00.

 

Povzetka predstavitev

 

Ranljive družine na prepihu obravnav ter akcijsko oblikovanje na družine osredinjenih pristopov

Špela Razpotnik

Vse od leta 2011 do danes skupina raziskovalk, strokovnjakinj ter študentov in študentk Pedagoške fakultete UL razvijamo inovativne pristope na področju podpornega dela z ranljivimi družinami. V prvi fazi raziskovalnega projekta, financiranega s strani PEF, smo opravile analizo pogledov in diskurzov različnih vpletenih v podporo ranljivim družinam, od družinskih članov samih pa do strokovnih delavk in delavcev s področij vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, zdravstva ipd. Zaradi vključenosti v raznolike parcialne in fragmentirane sisteme nekateri te družine poimenujejo kar »družine v več obravnavah«, s tem pa se problemski fokus usmeri od domnevne problematičnosti omenjenih družin k neusklajeni in neustrezni obravnavi, ki jo te dobivajo s strani različnih strok. Poleg nekoordiniranosti različnih disciplinarnih perspektiv in posledično neusklajenega delovanja med njimi smo med drugim v raziskovanju zaznale tudi poročanje o vzajemnem nezadovoljstvu tako služb z omenjenih področij kot tudi samih družin. Obravnava je lahko sicer kvantitativno obsežna, celo preobsežna, a potrebno je storiti razmisleke o njenem kvalitativnem in tudi paradigmatskem preoblikovanju. Drugače rečeno, potrebno si jo je zamisliti po novem vzorcu, ji določiti novo središče. Akcijski del našega raziskovanja se je tako usmerjal k oblikovanju na družine osredinjene podpore, ki bi temeljila na povezovanju vseh vpletenih strok. Stroke naj se povezujejo okrog za družine ključnih vprašanj, z njihovim tempom in iz njihove perspektive.

Pri oblikovanju akcijskih odgovorov smo kot merilo uspešnosti vzele perspektivo družin o ustreznosti podpore  in pa priložnosti za te družine, da se v sodelovanje aktivno vključujejo, ga soustvarjajo in imajo pomembno besedo pri snovanju oblik podpore in ukrepov.  Slednje je tudi ena izmed temeljnih značilnosti socialno pedagoških odzivov, ki so toliko bolj uspešni, kolikor bolj so utemeljeni v vsakodnevnem življenju in s tem izkustvih ter potrebah družin.

Posebno pozornost smo znotraj raziskovanja namenile romskim družinam, kjer je poleg ostalega opaziti izrazite težnje k izobraževalni segregaciji romskih otrok, katerih podlaga je pogosto diskurz »dobronamernega paternalizma« in sledenja k vnaprej predvidenim izidom, redkeje pa odkrita diskriminacija ali rasizem.

 

Učenci z disleksijo potrebujejo poleg oči tudi ušesa

Karmen Pižorn in doc. dr. Milena Košak Babuder

Disleksija je ena izmed najbolj raziskanih v skupini specifičnih učnih težav, ki se pojavlja pri 6-10 % populacije v različno intenzivni obliki. Je notranje (nevrofiziološko) pogojena bralno-napisovalna težava, ki izvira iz razvojnih posebnosti ali iz posebnosti delovanja osrednjega živčevja. Branje učencev z disleksijo je počasno, nepravilno pa je tudi njihovo dekodiranje besed. Ker avtomatizacija bralnih zmožnosti nižje ravni pomembno prispeva k višji ravni bralnega razumevanja, imajo učenci z disleksijo težave pri razumevanju prebranega besedila. Najpogostejša prilagoditev pri preverjanju znanja tujega jezika je krajše besedilo oz. podaljšan čas, ki učencu z disleksijo omogoča, da ima več časa, da prebere besedilo. Ali pa so to tiste prilagoditve, s pomočjo katerih bi lahko izkazali znanje na višji ravni?

Izvedeni sta bili dve raziskavi. V prvi smo želeli ugotoviti, kako na razumevanje različno zahtevnih angleških besedil, pri šestošolcih z disleksijo in brez nje, način vnosa besedila (samo branje, branje s sočasnim poslušanjem ter samo poslušanje) vpliva na bralno razumevanje slovenskih šestošolcev z disleksijo in brez nje. V drugi pa smo želeli ugotoviti, kakšne so razlike med spretnostmi nižjih ravni v slovenskem jeziku ter branjem, branjem s sočasnim poslušanjem in poslušanjem v angleščini pri učencih 6. razreda z disleksijo in učencih brez nje.