Tudi letos so Pedagoški inštitut (PI), Slovensko društvo raziskovalcev na področju edukacije (SLODRE), Center Republike Slovenije za mobilnosti in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) ter Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem organizirali , tokrat že 8. znanstveno konferenco »Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje«.
Konferenca je potekala dva dni, in sicer v sredo, 20. 9., in četrtek, 21. 9. 2023, v prostorih Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (Cankarjeva 5, 6000 Koper).
Osnovni cilj nacionalne znanstvene konference je diseminacija rezultatov raziskav ter izmenjava izkušenj, identifikacija ključnih problemov, izzivov in ovir ter spodbujanje in razvoj raziskovanja na področju izobraževanja učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje, ostaja pa kljub vsemu odprta tudi za vse druge pristope in usmeritve.
Na konferenci sta bosta kot vabljena predavatelja sodelovala dr. Manja Klemenčič (Univerza Harvard in Univerza v Ljubljani) ter dr. Paolo Sorzio (Univerza v Trstu, Italija).
Podeljena so bila tudi priznanja za najboljše doktorsko delo na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja, priznanje za izjemne dosežke na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja ter priznanje za življenjsko delo na področju raziskovanja. V okviru znanstvene konference je potekal prvič tudi doktorski seminar, kjer so bili predstavljeni trije doktorati, ki so bili zaključeni na UP PEF v preteklem letu.
V okviru Nacionalne konference kot osrednjega dogodka leta je SLODRE s Pedagoškim inštitutom pripravil in izvedel nacionalno konferenco. Ob zaključku konference je dvorani sv. Frančiška v Kopru se potekala okrogla miza z naslovom Izzivi prenove v vzgoji in izobraževanju, v kateri so se dotaknili promocije pedagoških poklicev, nacionalnega preverjanja znanja, tujih jezikov in kadrovskega primanjkljaja. Okrogla miza je bila sklepno dejanje 8. znanstvene konference Pedagoškega inštituta, SLODRE in Pedagoške fakultete Univerze v Kopru.
Na njej so sodelovali vidni predstavniki pedagoške sfere: prof. dr. Janez Vogrinc, vodja Delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023 – 2033 in dekan pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, pa tudi izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše iz mariborske Pedagoške fakultete, dr. Lea Kozel, pomočnica ravnatelja Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, mag. Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, prof. dr. Silva Bratož, predavateljica na koprski Pedagoški fakulteti in dr. Darko Zupanc iz Državnega izpitnega centra.
V uvodu je voditeljica okrogle mize, prof. dr. Amalija Žakelj, poudarila velik pomen večjezičnosti, Bratoževa pa je dodala, da v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi narodi počasi zasledujemo cilj Evropske unije, da bi se otroci poleg maternega jezika učili še dva tuja jezika. Ravnatelj Baloh je dodal, da je treba biti pozoren, da se otroke v osnovni šoli ne obremeni preveč. “Zelo pa sem naklonjen drugemu tujemu jeziku v zadnjem triletju,” je še dodal. Dekan UL PEF Vogrinc pa je povedal da se zelo pogosto dogaja, da učenci izberejo tisti izbirni predmet, kjer je treba manj napora za boljši rezultat: “Zato se učenci v zadnjem triletju ne odločajo za tuji jezik.”
V nadaljevanju so se zbrani dotaknili nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli. “Dosežki na NPZ-ju se v našem sistemu uporabljajo v procesih ugotavljanja kakovosti šolskega dela. Gre za podatek, ki služi za samoevalvacijo. Od šol pa je odvisno, kaj s temi podatki naredijo. Je pa res, da so med šolami res velike razlike. V nekaterih šolah se rezultatom posvetijo in naredijo ukrepe, drugje pa komajda pogledajo, kakšni so dosežki otrok,” je dejal Vogrinc. Zupanc iz Državnega izpitnega centra je povedal, da se zaveda polemik, ki se v strokovni in laični javnosti pojavljalo v okviru uvedbe NPZ-ja v 3. razredu. “Vsekakor pa se vse spremembe začnejo v razredu,” je bil odločen. “NPZ-je se na naši šoli izvajajo že vrsto let. Ko učitelje vprašam, če bodo tudi letos izvajali NPZ-je s cmokom v grlu potrdijo. Da pa smo uspešni pri NPZ-jih, izvajamo nekaj ukrepov: obveščamo starše, naredimo preizkus znanja in tudi, po izvedbi, potolažimo otroke, ki niso najbolj uspešni,” pa je o praktičnem vidiku izvajanja NPZ-ja dejala pomočnica ravnatelja Kozel.
Tudi o pomanjkanju strokovnih kadrov je tekla beseda. Moderatorka je povedala, da so učitelji starejši, kot učitelji iz držav OECD. “Učitelji imajo stresno službo, plača je majhna, velik je tudi vdor staršev v šole … Vse to so lahko vzroki, da učiteljev manjka in se mladi tudi zato ne določajo za ta poklic,” je predstavila problem. Ravnatelj Baloh je besede podkrepil s konkretno situacijo, da so za učitelja tehnike prejšnji teden zaposlili hišnika: “Učiteljevanje je mnogo več kot le fizično delo. In tega “mnogo več,” se mnogi bojijo,” je bil kratek. Podravnateljica Kozel pa je spomnila, da so lani zaposlili mladega učitelja razrednega pouka v podaljšanem bivanju, a je dal odpoved, rekoč, da tega ne zmore. Vršnik Perše iz mariborske Pedagoške fakultete je opozorila, da če želimo dati učiteljem občutek lastne vrednosti, je pot, da lahko postane učitelj kdorkoli, napačna: “Vsi vemo, da so šole različne. Mladi učitelj mora imeti v kolektivu možnost, da se karierno razvija. Da ima mentorja, na katerega se lahko obrne. To ne sme biti prepuščeno naključju,” je bila jasna.
“Imam občutek, da zanemarjamo moč javnega diskurza, zlasti če upoštevamo, da ga znajo starši dobro izkoristiti. Če govorimo o pozitivni podobi učitelja, bi bilo potrebno storiti več. Poskusiti moramo pozitivne prakse in zgodbe tudi preko okroglih miz širiti. Dobre zgodbe je treba preko javnega diskurza širit,” je ob zaključku okrogle mize predlagala dr. Bratož iz koprske Pedagoške fakultete.